FIŽOLOVA OGLATA LISTNA PEGAVOST - PHAEOISARIOPSIS GRISEOLA (Sacc.)

Bolezenska znamenja

Bolezenska znamenja se pojavljajo na vseh nadzemnih delih rastlin, vendar so najbolj značilna na listih. V vlažnem vremenu se pojavijo sivo rjave pege, nepravilnih oblik, včasih obrobljene s svetlo, klorotično obrobo. Pege kmalu nekrotizirajo in prevzamejo oglato obliko, ker so omejene z listnimi žilami in žilicami. Ob močnem napadu se pege zlivajo druga v drugo, listje hitro rjavi in kmalu odpade. Na spodnji strani listov iz peg poženejo snopičasti izrastki valjaste oblike (koremiji), ki nosijo konidije. Konidiji so do šestkrat septirani in rahlo ukrivljeni. Gliva lahko sporulira pri temperaturah od 16 do 26 ^oC.

Pege se oblikujejo tudi na strokih. Te so ponavadi ovalne do okrogle, rdečkasto rjavo obarvane, včasih s temnim robom. Podobni znaki so lahko tudi na steblih in listnih pecljih.

Razvojni krog glive

Primarni vir okužbe je bolno seme in okuženi rastlinski ostanki. Spore se z dežnimi kapljami ali vetrom prenesejo na zdravo tkivo fižolovih listov. Konidiji na površini kalijo, hife prodrejo v notranjost listov preko listnih rež in rastejo med celicami parenhimskega tkiva. Po določenem času, ko se gliva na mestu, kjer so pege, močno razmnoži, iz strom na spodnji strani lista ob zadostni vlagi poženejo trosonosci, ki so vir sekundarne okužbe. Pojav bolezni je odvisen od vremenskih razmer. Če je poletje deževno lahko pride do infekcije že zgodaj. V takem primeru so tudi škode večje, saj listje prehitro odpade, kar se odraža na pridelku. Pri nas se bolezen običajno pojavi ob koncu poletja in ne povzročajo večjih izgub.

Varstvo

Z njiv pospravimo okužene rastlinske ostanke in jih sežgemo. Za setev uporabimo zdravo seme. Če bolezen izbruhne zgodaj lahko škropimo z nekaterimi fungicid, pri čemer pazimo, da je poškropljena tudi spodnja stran listov. Uporabimo lahko katerega izmed bakrenih pripravkov ali fungicide iz skupine ditiokarbamatov.

Besedilo: Meta Zemljič Urbančič, Kmetijski Inštitut Slovenije